ŽELIMO, DA BI SE LJUDJE ŽELELI SPREMENITI

Na srečanju s predsednikom Državnega zbora in vladno Delovno skupino za mednarodna pogajanja o podnebnih spremembah je 30 mladih zagovornikov podnebja iz Velike Britanije, Finske, Danske, Turčije, Madžarske in Slovenije predstavilo svoje videnje Köbenhavnskega sporazuma o podnebju. Po njihovem mnenju je najpomembnejša naloga doseči zavezujoče cilje glede koncentracij CO2, ob katerih je možnost, da je povišanje temperature manjše od 2 ºC, realna. Zagovorniki so oblikovali nekaj prednostnih nalog, s katerimi se lahko spopadejo le njihove vlade.

Deset najpomembnejših nalog:

1. Zavezujoči cilji glede koncentracij CO2, ki nam dajejo realno možnost, da bo povišanje temperature manjše od 2 °C.

2. Alternativa BDP-ju kot merilu napredka.

3. Pravilno podajanje cen: te morajo odražati resnične okoljske in družbene stroške.

4. Financiranje strukturnih sprememb za transport, zelene zgradbe in proizvodnjo hrane, ki proizvedejo manj ogljika.

5. Olajšanje prenosa tehnologij na države v razvoju.

6. Vprašanje globalne rasti prebivalstva.

7. Ustrezen prispevek k skladu za prilagoditev držav v razvoju.

8. Svetovni sektorski pristop k zmanjšanju izpustov.

9. Sporazum za vzpostavitev obveznih ciljev na nacionalni ravni za proizvodnjo obnovljive energije.

10. Ustanovitev ministrstva, posvečenega podnebju, ki bo zagotavljalo izvajanje dogovorjenih ciljev, v vseh državah.

Leto 2009 je ključnega pomena za naše podnebje, saj moramo na Köbenhavnski podnebni konferenci doseči svetovni sporazum o podnebju. Takšen sporazum bo predstavljal osnovo za podnebne ukrepe po vsem svetu po koncu prvega obvezujočega obdobja Kjotskega protokola v letu 2012. Sklenitev sporazuma o podnebnih spremembah je lahko pot proti okrevanju gospodarstva in investicija z visokimi donosi, danes in za mnoge prihodnje generacije. Zavlačevanje in nedejavnost bosta stvari samo še precej poslabšala za milijone ljudi – in prinesla še precej stroškov. Ti bodo ogromni v primerjavi z zneski, s katerimi se zdaj rešujejo gospodarstva.

»Mednarodnega podnebnega tabora«, ki je potekal na Jezerskem med 21. in 24. septembrom, se je zaradi sodelovanja in prispevanja k procesu načrtovanja Podnebnega sporazuma udeležilo 30 zagovornikov iz Velike Britanije, Finske, Danske, Turčije, Madžarske in Slovenije. »Strokovnjaki so nam pomagali razumeti proces pogajanj o podnebnih spremembah in nam razkrili najpomembnejše odprte teme za pogajanja, kot so cilji za zmanjšanje emisij, financiranje podnebnih ukrepov in prenosi tehnologij proti podnebnim spremembam. Pomagali so nam oblikovati naše lastno videnje prednostnih nalog za Podnebni sporazum,« je o taboru povedala Lara Kastelic iz Slovenije.

»Naša ključna sporočila tistim, ki sprejemajo odločitve, so, naj premislijo o alternativah BDP-ju kot merilu napredka ter naj cene odražajo resnične okoljske in družbene stroške. Želimo, da financirajo strukturne spremembe za transport, zelene zgradbe in proizvodnjo hrane, ki proizvedejo manj ogljika, da olajšajo prenos tehnologij državam v razvoju in da ustrezno prispevajo k skladu za prilagoditev držav v razvoju. Svetovni sektorski pristop k zmanjševanju izpustov je po našem mnenju nujno potreben,« je poudarila Jane Burston iz Velike Britanije. »To so naša sporočila, ki smo jih danes posredovali predstavnikom slovenske Delovne skupine za mednarodna pogajanja o podnebnih spremembah, Državnemu zboru, ambasadorjem in drugim posameznikom, ki so odgovorni za podnebne ukrepe. Od njih pričakujemo, da bodo sprejeli ustrezne ukrepe, saj se bomo sicer morali soočiti s podnebnimi spremembami nepredstavljivih razsežnosti,« je poudarila Lidija Živčič s Focusa, Združenja za trajnostni razvoj, partnerske nevladne organizacije Mednarodnega podnebnega tabora.

Podnebni tabor je organiziral British Council v povezavi z britanskim veleposlaništvom v Sloveniji in ob sodelovanju Predstavništva Evropske komisije v Republiki Sloveniji. Mednarodni podnebni tabor so podprli: Urad predsednika Republike Slovenije, Urad predsednika Državnega zbora Republike Slovenije, Ministrstvo RS za okolje in prostor, Ministrstvo RS za zunanje zadeve, Informacijska služba Združenih narodov z Dunaja, dansko veleposlaništvo v RS, madžarsko veleposlaništvo v RS in turško veleposlaništvo v RS.